Oznanila 15. oktober 2017

ROŽNI VENEC

Rožni venec bi mogli imenovati Marijina pot. Kristusove skrivnosti so tudi skrivnosti Matere. Če napravimo besede nadangela Gabriela in sv. Elizabete v zdravamariji za svoje, nas ta molitev spodbuja, da vedno znova iščemo pri Mariji - v njenem srcu »blagoslovljeni sad njenega telesa.«
Skrivnost Kristusa je »skrivnost« človeka
Kdor se loti premišljevanja o Jezusu Kristusu vzdolž različnih obdobij njegovega življenja, bo v njem nujno odkril tudi resnico o človeku. Dejansko samo v Jezusu res v jasni luči zasije skrivnost človeka. Rožni venec pomaga, da se odpremo tej luči. V rožnem vencu »utripa ritem človeškega življenja«, da bi ga uskladili z ritmom Božjega življenja v radostnem občestvu presvete Trojice, ki je cilj in hrepenenje našega bivanja.
Rožni venec; pot sprejemanja skrivnosti
Rožni venec temelji na ponavljanju. Ta molitev je izraz tiste ljubezni, ki se ne utrudi obračati se k ljubljeni osebi. Čeprav so besede pri tem na zunaj podobne, pa so zaradi čustev, ki jih prepevajo, vedno nove. Ponavljanje se hrani iz hrepenenja po vedno polnejšem priličenju Kristusu, kar je pravi »program« krščanskega življenja. Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. ‘Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti. »Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krčanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju.’
KAKŠEN JE POMEN ROŽNEGA VENCA?
Rožni venec je »povzetek evangelija«.
Ob premišljevanju Kristusovega obličja je potrebno razodetje ‘od zgoraj’ in da bi ga sprejeli, moramo nujno prisluhniti. V molku in molitvi more dozoreti spoznanje skrivnosti.
Vesele skrivnosti
Prvi venec je dejansko zaznamovan z veseljem. Premišljevanje veselih skrivnosti potemtakem pomeni vstop v poslednje nagibe in globoki pomen krščanskega veselja. Marija nas vodi k razumevanju skrivnosti krščanskega veselja, ki nas spominja na to, da je krščanstvo predvsem »vesela novica«, ki ima svoje središče v osebi Jezusa Kristusa.
Svetle skrivnosti
Celotna Kristusova skrivnost je luč. Vsaka od teh skrivnosti je razodetje Božjega kraljestva, ki je v osebi Jezusa Kristusa že nastopilo. Skrivnost svetlobe je pridiga, s katero Jezus oznanja prihod Božjega kraljestva in klice k spreobrnjenju. Skrivnost svetlobe je postavitev evharistije, dogodek krsta, razodetje Božjega veličastva na gori in Marijina vera v Kani.
Žalostne skrivnosti
Rožni venec izbira nekatere trenutke trpljenja in s tem spodbuja molivca, naj vanje usmeri pogled svojega srca in iz njih živi. V Božjem ponižanju se razodeva ne le ljubezen Boga, marveč tudi človekovo odrešenje. 
Častitljive skrivnosti
V premišljevanju Vstalega odkriva kristjan razloge za svojo vero. Premišljevanje častitljivih  skrivnosti mora v verujočih prebuditi vedno bolj živo zavest o njihovem novem življenju v  Kristusu.
KDO SE JE TEGA SPOMNIL?
Oblika molitve rožnega venca ima svoj izvor med puščavniki in kasneje menihi, ki so najpogosteje molili in ponavljali očenaš. V 10. stoletju so menihi po samostanih, zlasti v samostanu Cluny molili 150 psalmov. Za brate, ki se niso udeležili molitev psalmov v koru (tudi zaradi nepismenosti), je bilo določeno, da molijo namesto psalmov (brevirja) po 50, 100 ali 150 očenašev. V 12. stoletju se je začela širiti molitev Zdrava Marija, ko so tudi verniki radi molili 50, 100 ali 150 zdravamarij. Delitev na desetka z očenašem je začel v začetku 15. st. 
Dominikanci so že od 13. stoletja dalje imeli rožni venec za dediščino svojega reda in so z veliko vnemo razširjali to molitev v pridigah, duhovnih vajah, ljudskih misijonih in so ustanavljali bratovščine svetega rožnega venca. V Kölnu je bila ustanovljena taka bratovščina že leta 1475. V Ljubljani pa že vsaj v 17. stoletju.
Molitev rožnega venca se je širila po zmagi kristjanov nad Turki pri Lepantu 1571, saj so to zmago pripisovali molitvi rožnega venca. Na dan odločilne bitke 7. oktobra 1571 so se zbrale bratovščine rožnega venca in goreče molile to molitev. V spomin na to zmago imamo v bogoslužju god Rožnovenske Matere Božje - 7. oktobra. Poznejši papeži, zlasti Leon XIII, ki je napisal kar 16 okrožnic o rožnem vencu, so to molitev pospeševali. K širjenju te molitve so prispevala tudi prikazovanja v Lurdu in Fatimi ter stiske krščanskega ljudstva.

Mašni nameni od 16. do 29. oktobra 2017
Ponedeljek, 16. oktober; Jadviga, kneginja in redovnica:
17.00 za † Jožefa Klemenčiča (obl.)
 za † Antona Pleja
Torek, 17. oktober; Ignacij Antiohijski, mučenec:
17.00 za † Alojzijo Vohar
 za † Marijo Blagovič
Sreda, 18. oktober; Luka, evangelist:
17.00 za † Terezijo Jerič
 za † Stanka Horvata
Četrtek, 19. oktober; Pavel od Križa, duhovnik:
17.00 za † Angelo Ropoša
 za † Ano Žnidarič
Petek, 20. oktober; Rozalina, redovnica:
17.00 za † Jožefa Lukača (obl.)
 za † Marijo Jerič in Viktorijo Gregrinčič (obl.)
Sobota, 21. oktober; Uršula, mučenka:
8.30 za † Terezijo Škraban
 za † Alojzijo Vohar
Nedelja, 22. oktober; 29. nedelja med letom - misijonska nedelja:
8.00 za vse † iz družine Lipič, Matko in Žižek
10.00 za † Melito Mesarič
Ponedeljek, 23. oktober; Janez Kapistran, duhovnik:
17.00 za † Albino Gornjec
 za † Ana Žnidarič
Torek, 24. oktober; Anton Marija Claret, redovni ustanovitelj:
17.00 za † Terezijo Škraban
 za † Terezijo Jerič
Sreda, 25. oktober; Krizant in Darija, mučenca:
17.00 za † starše, brate in sestro Vohar (obl.)
 za † Antona Pleja
Četrtek, 26. oktober; Rustik, škof:
17.00 za † Marijo Blagovič
 za † Stanka Horvata
Petek, 27. oktober; Sabina Avilska, mučenka:
17.00 za † Ano Žnidarič (30. dan)
 za † Angelo Ropoša
Sobota, 28. oktober; Simon in Juda Tadej, apostola:
8.30 za † starše Fras, sestro Ano, ter brata Alojza in Jožefa
 za † Terezijo Jerič
Nedelja, 29. oktober; 30. nedelja med letom - žegnanjska nedelja:
8.00 za † Štefana Berendijaša (obl). iz Lipovec
10.00 za † Alojzijo Vohar